Začetke 'yunjian' (dobesedno "ogrinjalo na ramenih-v obliki oblaka") je mogoče izslediti nazaj do pred-dinastij Qin in Han, z njegovimi najzgodnejšimi vizualnimi upodobitvami, ki se pojavljajo na freskah dinastije Sui v Dunhuangu. Od dinastije Yuan naprej se je razvil v poseben dodatek, ki se nosi okoli vratu in čez ramena.
Z dinastijo Yuan je 'yunjian' dobil standardizirano obliko in je bil vključen v uradni sistem oblačil; »Zgodovina Yuana« (Traktat o kočijah in oblačilih) opisuje njegovo zasnovo, kot da spominja na štiri plošče v obliki -oblaka, ki visijo navzdol. Sčasoma so ga začeli nositi predvsem med sezonskimi festivali ali porokami. Njegova priljubljenost je dosegla vrhunec v času dinastij Ming in Qing, ko je postal bistveni del poročne oprave in so ga nosili vsi družbeni sloji. V času dinastije Qing so "yunjian", ki so ga izdelali obrtniki v Guangzhouju-kot so slavni "manilski šali"-izvažali v Evropo po pomorski svileni poti, in tako postali simbol zahodne mode.
Po ustanovitvi Republike Kitajske je 'yunjian' postopoma izginil iz vsakdanje nošnje in postal rezerviran za tradicionalne operne predstave in poroke. Dodatek ima običajno obliko "štiri-delnega *ruyi*" (žezlo-glave), ki je sestavljena iz dveh plasti, sestavljenih iz osmih plošč-v obliki oblaka; vsaka plošča je izvezena z motivi, od rož, ptic in žuželk do prizorov iz gledaliških zgodb. Ustvarjanje izvrstnega *yunjiana* je dolgotrajen-proces, ki zahteva izjemno obrtniško spretnost. Vezenje uporablja široko paleto tehnik,-kot so couching, stebelni šiv, razcepljeni šiv, borov-šiv z iglo, semenski šiv, zlato-obrisovanje nitke in satenast šiv-, kar ima za posledico raznoliko paleto slogov. V zadnjem času, ki ga je vodil trend "Guofeng" (tradicionalni kitajski slog), se *yunjian* vrača in se pojavlja na dogodkih, kot so tedni mode.
